Novice

Otvoritev slikarske razstave Eve Mlinar in Mihe Kelemine

nedelja, 13. april 2008

V soboto, 20. aprila 2008 se je ob 19. uri v Kulturnem centru fotografski razstavi Hermana Čatra pridružila slikarska razstava dveh mladih, inovativnih ustvarjalcev.

Oba sta študenta umetnostne zgodovine, Miha Kelemina je absolvent, Eva Mlinar pa študentka 4. letnika ter 1. letnika vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost. Eva prihaja iz Komende in se s slikarstvom ukvarja že od osnovne šole. Razstavljala je že na nekaj skupinskih razstavah, lansko leto pa je imela tudi prvo samostojno. Miha je iz Ormoža in je pravzaprav začel slikati šele z Evino spodbudo, pred dobrim letom. Umetnika povezuje precej vzporednic. Skupno jima je obujanje avantgarde, v svoja dela vpletata nadrealistične elemente, prvine fantastike ter magičnega realizma. V stanje zavesti vstopata skozi sanje, ki pa pravzaprav sploh niso več sanje, temveč neko novo, višje in razširjeno stanje zavesti. Njuno umetnost pa najbolj zaznamuje bogata simbolika kot nosilka sporočilne vrednosti. Več o umetnikih samih pa pripovedujejo njune slike, govoreč zgodbe in izseke njunih življenj ter domišljije na takšen in drugačen način.

Slike Eve Mlinar predstavljajo pobeg iz resničnega sveta v svet sanj, fantazij, v svet samote, ki ga ne moti hrup vsakdana v katerem človek nenehno bega in hrepeni po nečem transcendentalnem in nedosegljivem. V avtoričinih mističnih pokrajinah, ki pričarajo občutek nadčasnosti in neskončnosti postane tako vse dosegljivo in možno, vse omejitve racionalnega preprosto izginejo… Glavna vloga pripada ženskam, nekakšnim romantičnim femme fatale, ki so hkrati simbolne podobe slikarke same. Svojevrstni portreti govorijo o hrepenenju, strahovih, strasteh in melanholiji, njihovi skrivnostni obrazi pa nas tiho opazujejo in hkrati zapeljujejo. Slike gradijo predvsem na likovni preciznosti in estetski skladnosti. Pokrajine so prežarjene z rdečimi zarjami in sončnimi zahodi. Evin kolorit je nasploh prežet z barvami in močnimi barvnimi kontrasti, ki na slikah izstopijo v ognjenih odtenkih. Rdeča barva je barva ognja, krvi in strasti, barva Znanosti in ezoteričnega Spoznanja in nosi pomembno simbolno vlogo. Geometrijski liki, kretnje in ezoterični simboli niso le aranžma brez pomena, ampak so polni neznane vsebine, osebne simbolike in prikažejo slike v nadvse mistični in skrivnostni luči. Za avtorico je slikanje čarobno sredstvo, ki te iz resničnosti odpelje v nov imaginaren, fantazijski svet ali kakor bi rekel Charles Baudelaire: "I want to drink poisons, to loose myself in mists, in dreams!"

Miha Kelemina v svojih slikah gradi lasten, vzporeden svet, kamor se zateka, ko postane resničnost prenaporna. V tem svetu zakoni težnosti nehajo veljati, beseda večnost izgubi svoj strupen zven, simboli pa postanejo telesno otipljivi.

Dela so v večini ilustracije poezije ali pesmi (vse od Enigme pa do Bjork) in izražajo občutje, ki ga je avtor posvojil ob poslušanju oz. prebiranju le teh in naslikal z namenom, da bi ga pozneje ponovno obudil. Medtem ko simbolične predstavitve drobne figure predstavljajo pot sleherne duše na poti med svetovoma, lahko na drugi strani v figuralnih kompozicijah opazujemo večen boj med krščanstvom in poganstvom, slednje pa je kot simbol prastarih dni zemlje predstavljeno poveličano. Fantazijske podobe poudarjajo še mračnjaško modri in sivkasti odtenki ter rdeča barva krvi. Mihov kolorit tvorijo ubite, a kompatibilne barve, ki v gledalcu sprožijo občutek mističnosti, melanholije in empatičnosti. Njegovi obrazi so tudi portretni, predvsem pa stilizirani in poenostavljeni v maske- kot maske pa predstavljajo tudi okrnjeni namig na antične bogove. Neskončnost oceana, črnina za očmi obraznih mask in predmeti, ki so obstali v zraku govorijo o zamaknjenosti, o melanholiji in o žalovanju za slavnimi časi, ki so se sprehajali po naših zelenicah, za časi, ki so bili in ki se ne bodo več vrnili. Govorijo o časih, ko šibki še niso sodili močnim in časih, ko otroku ob rojstvu še niso prišepetavali, kaj je mogoče in kaj ne...

Tako Miha, kakor tudi Eva sta prave ikonografske biblije in njuna opusa ponazarjata gozd simbolov. Skozenj se je na sobotni otvoritvi, ki ji je sledila gledališka predstava SNG Celje, To ti je lajf, sprehodilo čez 140 ljudi. Le ti pa so se lahko ustavili tudi ob kozarčku vina ter mini zakuski. Organizator slikarske razstave Laški akademski klub se najlepše zahvaljuje Kulturnemu centru Laško za odstop prostora ter Alexu&Fu, ki sta z violončelom in kitaro pričarala mistične zvene magični razstavi.

Razstava bo odprta do nedelje, 20. aprila 2008.